diff --git a/gimnazija/2_letnik/_category_.json b/gimnazija/2_letnik/_category_.json
index 9546ef4..269ecd9 100644
--- a/gimnazija/2_letnik/_category_.json
+++ b/gimnazija/2_letnik/_category_.json
@@ -1,5 +1,5 @@
 {
-	"label": "2. Letnik",
-	"position": 2,
-	"collapsed": false,
+  "label": "2. Letnik",
+  "position": 2,
+  "collapsed": false
 }
diff --git a/gimnazija/4_letnik/_category_.json b/gimnazija/4_letnik/_category_.json
new file mode 100644
index 0000000..02eb1a3
--- /dev/null
+++ b/gimnazija/4_letnik/_category_.json
@@ -0,0 +1,5 @@
+{
+  "label": "4. Letnik",
+  "position": 3,
+  "collapsed": false
+}
diff --git a/gimnazija/4_letnik/slo/_category_.json b/gimnazija/4_letnik/slo/_category_.json
new file mode 100644
index 0000000..3c98d10
--- /dev/null
+++ b/gimnazija/4_letnik/slo/_category_.json
@@ -0,0 +1,4 @@
+{
+	"label": "Slovenščina",
+	"position": 4
+}
\ No newline at end of file
diff --git a/gimnazija/4_letnik/slo/marjeta_sustersic_menart/_category_.json b/gimnazija/4_letnik/slo/marjeta_sustersic_menart/_category_.json
new file mode 100644
index 0000000..a4b8ef4
--- /dev/null
+++ b/gimnazija/4_letnik/slo/marjeta_sustersic_menart/_category_.json
@@ -0,0 +1,3 @@
+{
+	"label": "Marjeta Šušteršič Menart"
+}
\ No newline at end of file
diff --git a/gimnazija/4_letnik/slo/marjeta_sustersic_menart/svetovna_knj_1-5_20_stol.md b/gimnazija/4_letnik/slo/marjeta_sustersic_menart/svetovna_knj_1-5_20_stol.md
new file mode 100644
index 0000000..2447598
--- /dev/null
+++ b/gimnazija/4_letnik/slo/marjeta_sustersic_menart/svetovna_knj_1-5_20_stol.md
@@ -0,0 +1,123 @@
+# Svetovna književnost v 1. polovici 20. stoletja
+
+- pojavi se cel kup zvrsti imenovanih **modernizem**
+- občutje ljudi je zaznamovano z vojno. "Svet je iz tečajev"
+- **_Avantgarda_** - v francoščini pomeni prednja straža. Je gibanje v Evropi, ki se pojavi po letu 1909. Menijo, da mora umetnost prikazovati sodobne teme, tehnični napredek, duševna stanja sodobnega človeka. Napišejo cilje (manifeste) svojega gibanja. Skupno ime za književne smeri tega časa, ki nasprotujejo realizmu in naturalizmu je **_Modernizem_**. Skupno vsem smerem je, da umetnost ne sme posnemati, umetnost mora biti nemimetična. Pomembna postane estetika grdega. Prikazujejo nelepo, šokantno, nemoralno. V pripovedovanju se uveljavi tok zavesti. V umetnost udirajo še druge zvrsti: časopis, kino, cirkus...
+- zgradba temelji pogosto na montaži
+- jezik se osvobodi pravil
+- Smeri modernizma so:
+  - futurizem
+  - dadaizem
+  - nadrealizem
+  - imagizem
+  - konstruktivizem
+
+## Futurizem
+
+- futur - prihodnost
+- 1909 - Italija
+- Marinetti izda manifest futurizma
+- opevajo moderno civilizacijo, tehniko, hitrost
+- so za uničenje knjižnic, muzejov, vsega preteklega.
+- glavni predstavniki:
+  - Vladimir Majakovski (RUS)
+  - Anton Podbevšek (SLO)
+
+## Nadrealizem
+
+- 1920 - Francija
+- najprej v likovni in književni umetnosti
+- zavrača razumsko razlago sveta
+- nadrealisti cenijo višjo, spontano resničnost
+- 1924 francoz Andre Breton izda manifest nadrealizma. Ta propagira avtomatično pisanje, zapisovanje misli ob odsotnosti razuma
+
+## Dadaizem
+
+- dada - majhen konj
+- 1916 v Zurichu, Švica, nato Berlin in Francija
+- zahteva vrnitev primitivnim glasovom, nelogičnim asociacijam
+- pesmi so zvočne
+
+## Konstruktivizem
+
+- USSR, po letu 1920
+- konstrukcija, zgradba
+- temelji na montaži, poleg besednega gradiva uporablja likovne znake, tipografijo, kemijske formule, ...
+- pri nas je pomemben **Srečko Kosovel** v pesništvu, v slikarstvu pa **Avgust Černigoj**
+
+Prva polovica 20. stoletja je bilo burno zgodovinsko in politično obdobje, čas revolucionarnih gibanj. Leta 1917 je bila v Rusiji revolucija, zgodili sta se dve svetovni vojni, trije totalitarizmi. Močno se je razmahnila tehnika (avto, rentgen, motorno kolo, film, atomska bomba, ...). V filozofiji se pojavijo novi pogledi. Močno vpliva na razmislek o človeku fenomenologija, eksistencializem. Zelo je zaznamoval dobo tudi psihiater **Sigmund Freud**. Trdil je, da je človekova zavest le majhen delček njegove duševnosti. V tem času se pojavi tudi socialistični realizem. Pojavil se je po oktobrski revoluciji. Njegova literatura je v službi socialističnega sistema.
+
+## Ekspresionizem
+
+- ekspresija - iztis
+- Nemčija
+- v Sloveniji 1918 - 1930
+- velika tema je prenova človeka. Človeka ni dovolj samo prikazovati, ampak ga je treba spremeniti.
+- umetnik iztiska iz sebe svojo notranjost in duševnost. To, kar prihaja na dan je deformirano.
+- Impresionizem je težil k harmoniji. Ekspresionizem uporablja učinke grdega, prenapetega, neskladnega
+- tudi slog ekspresionističnih besedil je napet, krčevit. Zelo veliko je vzklikov. Skladna je tazbita.
+- ekspresionisti imajo drugačen odnos do življenja. Ni jim do tega, da bi predstavljali lep estetski svet. Ustvarjajo iz notranje stiske, iz občutja skrajne ogroženosti. Svet doživljajo izrazito moralno. Z svetom niso zadovoljni in ga hočejo spremeniti. Njihove težnje težijo k novemu, etičnemu človeku. Zelo pogosto se pojavijo teme:
+  - apokalipsa
+  - katastrofa
+  - anarhija
+  - odrešenje
+  - akcija
+  - revolucija
+  - svoboda
+  - pravičnost
+- pri nas so glavni predstavniki **Srečko Kosovel**, **Ivan Pregel**, **Slavko Grum**
+
+## F. G. Lorca
+
+je eden od najbolj priljubljenih pesnikov v 20. stoletju. Rodil se je v Andaluziji v Španiji. V državljanski vojni so ga pripadniki Francovega režima ubili. Pisal je liriko in dramatiko. Izdal je več pesniških zbirk, najbolj znana je zbirka **Ciganske romance**. Za Lorca je značilna modernistična tehnika pisanja, nelogične asociacije.
+
+### Vitezova pesem
+
+je razpoloženjska, osrednja tema je slutnja smrti, ki preži na popotnega viteza. Dogajanje je predstavljeno fragmentarno. Lorca niza posamezne opise, vendar tako, da vzbujajo tesnobo. Pesem je vložnica, kjer je lirski subjekt vitez, ki v 1. osebi izpoveduje svoje občutke na poti v Kordovo. Ta pesem je modernistična, ker je zgodba fragmentarna, sestavljajo jo podobe, ki jih mora bralec sam povezati v celoto, saj so povezave med besedami šibke, in zaradi nominalnega izražanja (prevladujejo samostalniki). Ima tudi svoboden verz. Tema je hrepenenja po nedosegljivem smislu, strah pred smrtjo. Vitez je namenjen v Kordovo, vendar je prepričan, da bo prej umrl. Na poti je sam.
+
+Pesem je ekspresionistična, ker so v njej močne podobe. Vzkliki izražajo čustveno napetost, stisko. Nadrealizem se kaže v ne čisto jasnih logičnih zvezah med stavki. Veliko je ponavljanja, kar ustvari počasen, slovesen ritem.
+
+## Moderni roman
+
+### James Joyce: Ulikses
+
+1882 - 1941
+
+Irski pisatelj, ki je pisal v angleščini. (naprej na učnem listu)
+
+### Marcel Proust
+
+Francoski pisatelj, rojen v bogati meščanski družini. Izjemno močno je bil navezan na mater. Njena smrt je bila spodbuda za pisanje. Bil je tudi težak astmatik in izjemno duševno in telesno občutljiv. Umrl je zaradi pljučnice. Je avtor obsežnega cikla romanov **Iskanje izgubljenega časa**. V ciklu nastopa cca 599 oseb, 30 je osrednjih. Čas je Proustova sodobnost (1890-1990), prostor je stvaren (Pariz). Izmišljen je samo Combray. V pripoved se vpletajo resnični zgodovinski dogodki (Dreyfusova afera in antisemitizem, WW1, veliki družbeni preobrati, povzpetništvo meščanskih krogov, ...).
+
+Govori o nemoralnosti, propadanju vrednot. Pripovedovalec se poigrava s časom in prostorom. Bralec mora zgodbo sestaviti iz neurejenih drobcev. Combray je nastal 1913 in je 1. del romana V Swannovem svetu. V središču so meščani in aristokrati. Pripovedovalec jse spominja otroških let v Combrayu pri teti Leone, kamor je zelo pogosto prihajal na obisk sosed Swann. Zaradi njega je moral kot otrok čakati na materin poljub. Desetletje kasneje mu okus magdalenice namočene v lipov čaj vzbudi spomin na počitnice v Combrayu. To je moderni roman. Proust je 1. veliki predstavnik modernega romana. Zgradba romana usmerja nehotni spomin, ki temelji na čutnih zaznavah.
+
+### Franz Kafka
+
+- 1883 - 1924
+- Kafka je eden glavnih avtorjev stoletja. Rojen je bil v premožni judovski družini v Pragi. Študiral je pravo, služboval v zavarovalnici. Zbolel je za tuberkulozo in precej časa preživel po zdraviliščih. Močno ga je zaznamoval avtoritaren oče, ki je bil ortodoksen jud, trgovec, ki ni imel smisla za umetnost. Zaznamoval ga je tudi položaj juda, ki je živel v Pragi med večinskimi čehi in katoliki. Pisal je v nemščini. Zaradi vsega tega se počuti osamljenega. V svojem življenju je objavil le nekaj krajših zgodb, svojega prijatelja Maksa Broda je prosil, naj kko umre sežge vso njegovo zapuščino. Maks tega ni storil in je po njegovi smrti izdal njegova dela. Najbolj znani so bili romani **Proces**, **Grad** in **Amerika**.
+
+## Ekspresionizem na slovenskem
+
+### Ivan Pregel
+
+Rojen je bil v Mostu na Soči. Večina njegovih del je postavljena na primorske oz. tolminske kraje. Zgodaj je izgubil starše. Zanj se je zavzel nek duhovnik, ki mu je omogočil šolanje. Gimnazija v Gorici. Vstopil je v semenišče, a se je premislil in odšel na Dunaj študirat slavistiko in germanistiko. Deloval je kot gimnazijski profesor. Doktoriral je iz baročnega pridiganja. V slogu njegovih besedil prepoznamo baročnost. Bil je nenavadna osebnost. Zanj je značilna izrazita dvojnost, na eni strani greh, na drugi strani čistost, telesnost, duhovnost. Osebe so pogosto notranje razklane, resničnost kaže kot deformirano. Sprva je pisal pesmi, vendar se je uveljavil kot pripovednik. Pomembni so njegovi romani: **Tolminci**. **Plebanus Jeanes**.
+
+V noveli **Matkova Tina** ga zanima to večno nasprotje med telestostjo in duhovnostjo, krivdo in grehom. Novela je nadaljevanje omana **Tolminci**. V središču je Tina. V noveli se prepletata 2 zgodbi. 1. Govori o grozljivi smrtni obsodbi, na katero so obsojeni voditelji kmečkega punta, med katermimi je tudi voditelj Janez Gradnik, s katerim je Tina zanosila. Vsi predstavniki kmetov morajo na javno usmrtitev v Gorico, kjer jim bodo odsekali glave in jih nataknili na kole v opomin vsem ostalim, ki bi se puntali. 2., pomembnejša zgodba govori o tem, kako visokonoseča Tina na skrivaj hodi v Gorico na usmrtitev svojega ljubimca.
+
+### Srečko Kosovel
+
+- 1904 - 1926
+
+Rojen je bil v Sežani, vendar se je družina zgodaj preselila v Tomaj. Bil je rojen v narodnozavedni učiteljski družini. Pri 12. letih je prišel na LJ realko. Potem je študiral slavistiko, romanistiko in filozofijo. Umrl je zaradi možganskega vnetja.
+
+Živel je v družini, ki je bila naklonjena umetnosti. Sam je bil družbeno angažiran. S sošolci je izdajal glasilo Lepa Vida, družil se je z zanimivimi sodobniki. Sestra Karmela je bila pianistka, brat Stano je bil pisatelj. Sodeloval je v Slovenski avantgardni reviji Trije Labodje. Ustanovil je literarno-dramatični krožek Ivan Cankar. Imel je 2 predavanji: Kriza in Umetnost in proletarec.
+
+Zelo ga je prizadevala italijanska raznarodevalna politika.
+
+Bil je izjemno dober poznavalec tudi najmodernejših smeri, vendar je bil do njih kritičen. Bil je pesnik, pisatelj, nameraval je izdati pesniško zbirko Zlati čoln. Dolgo je veljal samoza impresionističnega pesnika Krasa, ko pa so leta 1967 izšli **Integrali**, se je izkazalo da je bil tudi vrhunski avantgardni pesnik. Njegovo ustvarjanje delimo na 3 faze: Impresionistična, ekspresionistična in konstruktivistična. Pesem **Slutnja** predstavlja prehod med impresionizmom in ekspresionizmom.
+
+**Konstruktivizem** se je najprej pojavil v USSR, temelji na montaži. Umetnina ne nastane iz navdiha, ampak je izdelana. Poleg besednega gradiva je pomembno tudi nebesedno. Pesniki uporabljajo likovna sredstva, tipografijo, matematične znake, kemijske formule. Pomembna je ironija. Na koncu pemi je običajno pomensko obremenjen del, zaradi katerega pesem dobi nov pomen.
+
+#### Kons. 5
+
+Pesem je zgrajena iz citatov, matematičnih znakov in abeceda poleg besednega gradiva. 1. verz "Gnoj je zlato" je naslov kmetijskega priročnika. Lahko pa je tudi citat zenitističnega pesnika. V 3. verzu "Oboje = 0" ju izenači, ker je lahko v času kapitalizma zlato enako ničvredno kot gnoj. 4. in 5. verz lahko interpretiramo kot da je v času kapitalizma za iskalce zlata sreča opoteča. Črke so manj vredne od števil. Že od Platona je operiranje s števili več vredno, ker temelji na razumu in ne na čustvih. Poezija je manj vredna od kapitalizma. Pesem postavlja v ospredje nasprotje med kapitalsko in poetnično logiko. Zadnji verz je pomensko izpostavljen del, posmehuje se tako kapitalski in poetični logiki. Tam, kjer je smeh, ironija se da zdržati.